Čeprav je nogometne korenine pognal v rojstnih Trbovljah, si je Franc Plaznik Blaž pečat nogometnega mojstra ustvaril v Mariboru. Nogometno pot je 21. februarja leta 1921 rojeni Plaznik začel kot vratar pri trboveljskem klubu Amater, se z odličnimi obrambami prebil tudi v mladinsko slovensko reprezentanco, po drugi svetovni vojni pa se je preselil v Maribor in nogometno pot nadaljeval v tedanjem FD Maribor, pozneje FD Polet in od leta 1949 NK Branik, vendar ne kot vratar, ampak kot napadalec. Leta 1949 je prestopil k ljubljanskemu Odredu, ki je takrat igral v drugi zvezni ligi nekdanje skupne države, se leta 1951 vrnil v Branik, v katerem je bil tudi kapetan moštva. Bogato in uspešno nogometno pot je sklenil leta 1959. Ker se od nogometa v tistih letih ni dalo živeti, si je zaposlitev našel v podjetju Primat, v katerem je tudi dočakal pokoj. Umrl je po daljši bolezni v 74. letu starosti, pokopali so ga 27. januarja 1995 na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Franc Plaznik je bil levokrilni napadalec, mojster preigravanja, zadetke je dosegal kot za šalo, številni med njimi so bili prava poslastica, bil je strah in trepet vratarjev, z odličnimi igrami se je tudi utrl pot v slovensko reprezentanco.

Ko je Plaznik nogometne čevlje obesil na klin, je znanje in izkušnje kot trener prenašal na mlade nogometaše NK Branik in NK Maribor, v tem klubu je bil kratko obdobje tudi pomočnik trenerja članskega moštva Zorka Hlavača. Plaznik je bil nekaj časa tudi trener v Avstriji in trener soboške Mure, vodil pa je tudi člansko moštvo mariborskega Kovinarja, krajše obdobje celo rokometašice Branika. 

Vir: Večer