Ljubitelji nogometa v Pomurju so v zadnjih osmih letih večkrat prišli na svoj račun. V mislih kajpak nimamo nebrzdano strastnih navijačev, ki večkrat v vročični vnemi ne vidijo dalje od svojega nosu, marveč vse one, ki so s simpatijami in tudi športno na igriščih spremljali razvoj pomurskega nogometa, zlasti še napredek Nogometnega kluba Sobota (sedaj Mura), ki je ves čas pomenil v naših domačijskih razmerah tudi vrhunec nogometa. Pojem "Maučecova" četa, ki je bil prisoten na številnih slovenskih nogometnih igriščih in je dobil svoje mesto tudi v našem športnem tisku, je leta obeleževal verigo zmag in uspehov prvega moštva tega našega kluba. Da, to je bil kolektivni uspeh, vendar pa le ne moremo mimo tega, da se je med čermi zmag, neodločenih rezultatov in športnih porazov še posebno uveljavljal njegov glavni akter - Feri Maučec, kateremu smo danes odmerili nekaj vrstic. Torej: Feri, danes imaš besedo — kot športni novinar, torej v drugačni vlogi kot sicer!

Iz tvoje rojstne in športne izkaznice?

"Rojen sem 1934. leta. Svojo športno kariero sem pričel leta 1950. Najprej seveda pri pionirjih. Eno leto sem igral v Beltincih, potem eno leto v mladinskem moštvu Sobote in potem ... Potem so me vključili v prvo moštvo, kar je pomenilo zame veliko obveznost ... V prvem moštvu sedanje Mure igram že od 1. maja 1952. Igral sem skupno na 440 tekmah in dosegel 542 golov ali 1,355 gola na tekmo. Na 217 tekmah smo zmagali, 66 tekem smo igrali neodločeno in 157-krat smo izgubili".

S statistiko si vzorno na tekočem. Vem pa tudi, da si bil dokaj časa med najboljšimi strelci v Sloveniji.

"Tako je. V času obstoja Slovenske nogometne lige sem bil v dveh tekmovalnih sezonah najboljši slovenski strelec, v treh tekmovalnih sezonah sem bil na drugem, v dveh pa na tretjem mestu ... Imel pa sem tudi smolo: v zadnjih dveh tekmovalnih sezonah - 1963/64 in 1964/65 - bi tudi lahko bil najboljši strelec, vendar pa tega nisem dosegel, ker so mi odvzeli gole zaradi razveljavljenih tekem".

Kot 15-letni aktivni nogometaš, večletni kapetan prvega moštva Mure in tudi trener bi nam lahko povedal, kakšne vrline naj bi imel vzoren nogometaš.

"Skromnost, za športnika sploh, pa seveda tudi za nogometaša. Tudi nogometašu ne bi smelo zlesti v glavo, če je morda dvakrat dobro zaigral ... Seveda tudi prisebnost, razume se, zlasti pred golom ..."

Kaj meniš o našem nogometnem občinstvu?

"Naša publika vedno ne bodri takrat, ko je to potrebno in ko moštvu slaba prede na igrišču. Bolj glasni so pač takrat, ko mu gre gladko izpod nog ... In to ni prav!"

In napredku pomurskega nogometa?

"Zelo se je razširil, množičnost je nedvomno dosežena, za določeno nianso tudi kvaliteta. Toda težnja nekaterih klubov - zmagati za vsako ceno, četudi za ceno neljubih športnih izgredov - pa prav gotovo ni na mestu".

Izvedeli smo, da se nameravaš posloviti od nogometa kot aktivni igralec. Je to res in kakšni nagibi so te pripeljali do te odločitve?

"Prav imaš. Igral bi sicer lahko še tri ali štiri leta, toda zaradi sedanjih službenih dolžnosti in tudi iz osebnih nagibov se letos kot 'aktivec' poslavljam od nogometa. Ta odločitev je celo nepreklicna, kar pa še ne pomeni, da ne bom še dalje 'živel' z nogometom. Prav gotovo bom že po 'uradni dolžnosti' spremljal vse dogodke na nogometnih igriščih. Moja vloga se morda spreminja samo v tem, da se kot športni novinar enako zanimam za vse športe in v tem smislu postajam bolj univerzalen ..."

In še Tvoja želja ob slovesu od aktivnega nogometa?

"Mojemu matičnemu klubu Muri želim še nadaljnjih uspehov in čimbolj ugodno uvrstitev v slovenski nogometni ligi ..."