Kakšen fantastičen sredin večer v Fazaneriji, ko so si proti Slovakinjam naša dekleta priborila vsaj še nekaj jesenskih dni evropskega nogometa, če celo že ne cele jeseni! Čeprav smo dodobra trepetali na začetku in na koncu, se je izteklo. Slabih tisoč duš je dihalo z junakinjami na zelenici, po tekmi je zadišalo po starih časih, ko se kar ni in ni hotelo iti domov. Vsak je vsakega poznal. Mimogrede: Kolega Boštjan z rekreacije, ki sicer sploh ne hodi na nogometne tekme, je celo prišel ta večer. Skoraj me je vrglo na ta zadnjo plat, ko sva se zagledala med polčasom. Gladko stavim 100 evrov, da po tem, kar je bilo, še pride v Fazanerijo! Že dolgo ni bilo niti takih širokih nasmehov na obrazih ta glavnih v našem klubu. Eni navijači so medtem celo poprijeli za ostalo delo ob igrišču, drugi so tolažili izmučene punce, da si bodo kmalu nabrale nove moči, tretji spet … 

Morda bi lahko okrcal le navijaško skupino Black Gringos. Zamere – v narekovajih pišem to besedo, da ne bo še ene zamere – ne bi smele nikoli biti nad klubom, za katerega ti bije tvoje srce. Dekleta v soboto proti Poljakinjam rabijo tudi vašo pomoč! Dobro je izjavil, ko sva nekaj besed izmenjala, Smiljan, tisti iz None, ki je generalni sponzor deklet. Za Slovakinje ta hip nastopa branilka Maja Dimitrijević, ki sicer leta 2022 ni najbolj ponosno nosila dres takrat še ŽNK Pomurja, saj je med sezono dobesedno ucvrla v ŽNK Olimpija. Ampak ta črno-bela barva je očitno vseeno edina črno-bela barva. Ko je Maja z ekipo prišla na turnir v Prekmurje, je bilo med prvimi stvarmi, kar je storila, ta, da ga je poklicala, in se z dekleti oglasila pri njem v gostilni. Smiljan tudi zato odločno trdi, da se na potezah iz zgodovine lahko največ naučimo.
 
Ah, zgodovina, in črno-bela barva torej! Fante v nedeljo čakajo sinovi burje. Ajdovsko Primorje. Z njimi smo denimo že v devetdesetih bojevali nepozabne spopade. Uf, kakšnega nam je enkrat s 40 metrov zabil Miha Vončina. Štefan Černjavič, golman, in Janez Kardoš, libero, sta se lahko le spogledala. In tudi sam sem le začudeno pogledal, ko sem gledal statistiko. Da smo svojo zadnjo, če sicer odmislimo letošnjo edino zmago (proti Domžalam), dosegli davnega 15. marca? S 3 : 1 je takrat padlo – prav Primorje. Na krilih hattricka Daria Vizingerja smo tisto soboto strli odpor Ajdovcev. Le kaj bi na ta fakt pomodroval legendarni Romano Obilinović Obi. Mreže je kot prava mašina za gole tresel za obe ekipi, zdaj me pa zanima še najbolj, na koga bi njegov stavniški Amigo vložil denar v nedeljo? 

Še ena iz zaprašenih zgodovinskih arhivov. Nekoč so se funkcionarji kluba na gostovanje v Ajdovščino menda odpravili kar – z letalom. In to je v televizijskem prenosu tekme takrat poudaril tudi komentar. Sprva sploh nisem mogel verjeti Matjažu, ko je to izustil v torek! Še več takih faktov sicer lahko slišite, če nas poslušate v podkastu Doj se prosi – tako –, da bo za konec te moje avgustovske kolumne še nekaj (samo)reklame. Naj se torej preprosto sobota in nedelja končata z zmagi. 3, 4 … Mura! Amigo?