O Celju se po naši južni sosedi največ seveda govori zaradi Franka Kovačevića, ki je v letošnji sezoni za moštvo iz mesta grofov zabil v vseh tekmovanjih že skorajda po poročanju klubu prijateljskih nogometnih novinarjev – »Nemogočih kar 22 golov!«. Kovačević je bil pred tekmo z nami celo dodan na širši seznam hrvaške nogometne reprezentance, ampak v nedeljo zvečer je v Fazaneriji streljal s praznimi naboji. Več se je jezil. Pa saj zato zame sploh še ni zvezdnik! Priljubljena (nova) himna celjskih navijačev »Ka jim delamo« je tudi zaradi njegove blede predstave kljub dežju na perfektni zelenci Fazanerije ostala zavita v tišino in temo vzhodne tribune ob kopališču. 

»Ka smo vam naredili?« smo v našem prostoru, to je Bergdoktorkoutu, medtem ogovorili tiste, ki so okoli vratu nosili šale Celje, ko so sklonjenih glav zapuščali glavno tribuno. »Kapo dol!« so nam vrnili. »Sodite precej višje, kot ste. Ste klub, na katerega morate vedno biti ponosni! Kolikokrat smo zaradi vas že ostali brez Evrope?« Najmanj dvakrat! Oče Žana Petroviča je kar vrel od ponosa, ko je to slišal. Starš mladega levega beka iz Miklavža na Dravskem polju si rad ogleda tekme v tem koutu. Nekje v 60. minuti mi je rekel nekako takole: »Vidim malega, začutili so, Celje ne stoji dobro odzadaj. Eno žogo bomo vzeli!« »Plačam zapitek!« sem mu prikimal. V 83. minuti je (zame najboljši in menda žal tudi prepozni nakup v zadnjem obdobju) Alen Korošec štartal agresivno. Matej Poplatnik pa ne. Hitro je šla žoga do Luke Bobičanca, ta je okroglo usnje prefinjeno in mojstrsko v prazen prostor spravil do Daria Vizingerja. 2 : 1. Naveza, ki je poskrbela vmes tudi za 1 : 1. Naveza, ki zna. In ki se razume. Ki je dobra. Mimogrede: tudi sta bivša člana Celja. Čutil se je motiv. Kot pri kapetanu Koutru. »Ka smo ji naredili!«.

Uradni govorec kluba Smoljo je moral spet strenirati glasilke, da je šlo zlogovno: Da-ri-o Vi-zin-ger. Redko je to jesen po zvočniku – medklic: ti bi bili lahko delovali bolje – klical strelce. Ostale pa so mu očitno vseeno moči po rojstvu naraščaja. Dveh. Čestitke tudi tukaj! Za rundo v Bergdoktorkoutu pa kar pripravi Murino kartico zvestobe. Še krepko tam po 22.15 se je namreč pelo to nedeljsko noč v Fazaneriji, čeprav je termometer zunaj za ta čas kazal precej nizko temperaturo. Z očetom Petrovič sva zato morala k (naši zlati) Joži na okrepčilo. Še Vladimir Kožul je bil na tekmi. Ne veste, kdo je to? Več bo vedel na naši strani NK Mura skozi časi pojasniti eden in edini – Simon Horvat. Pravim mu Profesor. Z veliko začetnico. Povsem zasluženo. 

Pa da ne boste rekli, da nisem bil zloben v tej kolumni. Kot (sem) zmeraj. Da mi ne bo spet Drago Škaper kaj takega očital. Gost podkasta na spletni strani, ki jo pravkar berete, bo v prihodnje tudi on. Me prav zanima, kaj je mislila Nogometna zveza Slovenije (NZS) in televizije, da smo igrale šele v nedeljo zvečer ob 20.15. Škaper na to temo skoraj gotovo ne bo šparal jezika. Prikrajšali ste nas za vsaj 300, 400 navijačev, bilo pa nas je vseeno 1.150. Skoraj dvakrat več kot v Kidričevem in Radomljah. Skupaj. Bilo nas bi več, a precej jih je mora s trebuhom za kruhom v Avstrijo že zelo navsezgodaj v ponedeljkovo jutro. Je NZS mačehovska kot Slovenija vsem razen v jugovzhodnem delu države? Pustimo politiko. Recimo z Domžalami igramo zunaj v ponedeljek ob 17.30, in v petek, 7. novembra, pa ob isti uri že doma s Koprom. Kruha in iger. Kdo vlada? 

Morda pa bo na sporedu do konca leta še Nafta v pokalu. Danes namreč igramo v Slovenskih Konjicah. Ob 14.00. Aja! NZS, da veste. Naše punce imajo 19. tega meseca povratno z Dankami v Fazaneriji. Zdi se, da ste tam daleč od oči z Brda preprosto pozabili, da ob Celjanih, ki smo jih sklatili v nedeljo, imamo še eno moštvo slovenskega nogometa v izločilnih bojih evropskega klubskega nogometa. Se torej vidimo točno danes čez 20 dni? V tem našem koutu imamo na kartici nekaj žvenketa. Da vam Joža natoči kak kozarec. Za Petroviča, ta starega, ne dvomim, da se ne vidimo! Še kako pa bo, kot vse kaže po nedelji, napeto tudi zadnji konec tedna v tem mesecu, ko smo nekoč slavili Dan republike. Prihajajo Turki, pardon, Maribor …