Ob prebiranju današnjih objav NŠ Mure na socialnih omrežjih smo se s kolegi, ki v veliki večini ustvarjamo NK Mura skozi čas, spomnili naših mladostniških let in časov, ko smo tudi sami ustvarjali Murin digitalni podpis. Ne mislim na spletno stran na kateri se trenutno nahajamo, temveč na uradne klubske kanale. Če niste ujeli današnje objave - Mura išče sodelavce za ustvarjanje digitalnih vsebin in njihovo objavo na internetu.

Tudi mi smo bili nekoč mladi, entuziasti. Aleša, ki je od vseh nas imel največjo navijaško dušo, so začeli zanimati Gringosi. S fotoaparatom v rokah je pričel dokumentirati navijaštvo. Danes imamo arhivirane začetke navijaštva v Murski Soboti.

Ko je bil internet še v povojih so pisca te kolumne začele zanimati spletne strani. Povezal se je z vodstvom kluba in naredil prvo Murino spletno stran. Pisalo se je leto 1999. Mura je bila eden prvih klubov v Sloveniji, katerih novosti ste lahko brali na spletu.

Kasneje je fotografija začela zanimati še Gregorja Čičeka. Po njegovi zaslugi imamo praktično celoten foto arhiv Mure 05. Takrat sta prišla še Darko in Saša Hidič, z ustanovitvjo NŠ Mure tudi Marjan Špilak. Pa še kdo.

Zakaj vse to pišem? Ker smo bili prostovoljci, delali to z ljubeznijo do kluba in nikoli za to nismo dobili niti enega evra. Razloga sta dva - denarja ni bilo, pa niti hoteli ga nismo. Dobili smo akreditacijo za tekme in tudi sezonsko vstopnico. To pa je vse. Smo pa s spoštovanjem do kluba vedno eno sezonsko tudi kupili. To delamo še danes, čeprav smo imetniki novinarskih akreditacij.

Smo pa doživeli tisto kar smo sanjali. Spoznali smo igralce, trenerje, vodstva, predsednike, nekdanje igralce, slačilnico. Spoznali smo tudi vse najpomembnejše gospodarstvenike Pomurja in Slovenije. Ostali z njimi v dobrih odnosih in si tudi dvajset in več let pozneje še vedno sežemo v roke. Pomagali so nam do marsikaterega posla, nekaterim tudi do službe.

Vse to zato, ker smo bili zadovoljni s tem kar smo delali in smo to počeli z veseljem. Tako kot danes marsikateri prostovoljec pomaga v gasilskem, turističnem ali pa lokalnem nogometnem društvu. Le da delo v takem klubu vse to ponese v višje dimenzije.

Smo (bili) nori? Za marsikoga da, verjamem pa da za večino ravno nasprotno. Če potegnem črto - ni vse v denarju, čeprav si ob gledanju in vrednotah današnje mladine težko predstavljam, da bi bilo nekomu to več vredno kot pa šelestenje jurja v žepu. Težko bo, ampak sem skoraj prepričan, da se bo nekdo lotil tega izziva. Pa ne bo nor, le človek s pravimi vrednotami bo. Ker bo na stvar gledal dolgoročno in posredno.